Z današnjim dnem se začenja uporabljati nova metodologija obračunavanja omrežnine,  ki prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov med vse odjemalce in dolgoročno spodbuja uporabnike k učinkoviti rabi omrežij.

Kot je na tiskovni konferenci poudarila direktorica Agencije za energijo, mag. Duška Godina, je za veliko večino vseh odjemalcev prenova obračunavanja omrežnine ugodna.

Povprečen slovenski gospodinjski odjemalec, ki ima priključno moč 8 KW in na leto porabi 4100 kWh električne energije, bo zaradi novega načina obračunavanja omrežnine prihranil med 20 in 30 evrov na leto (podrobneje v spodnjem grafu).

Tudi tisti odjemalci, ki že imajo toplotne črpalke in nimajo nameščene sončne elektrarne, bodo plačevali manj (podrobneje v spodnjem grafu).

Enako velja tudi za male poslovne odjemalce, obrtnike, kmete, ki jih je skoraj 98.000. Na leto bodo plačevali manj omrežnine.

Odjemalci s sončno elektrarno z letnim merjenjem odjema, ki se ogrevajo s toplotno črpalko ali drugimi električnimi grelniki, bodo na leto plačali med 70 in 110 evri več omrežnine, hkrati pa bodo oproščeni plačevanja prispevka za obnovljive vire energije, kar pomeni, da bo njihov končni strošek na leto ostajal približno enak.

Odjemalci s sončno elektrarno, ki zaradi več električnih naprav dosegajo večjo moč, kot jim je bila obračunana do sedaj, bodo plačali več. Prav ti odjemalci imajo sedaj priložnost, da s prilagajanjem odjema svoje stroške optimizirajo in s tem prispevajo k razbremenitvi omrežja.

Omrežnina predstavlja za gospodinjstva in male poslovne odjemalce približno 25 odstotkov končnega stroška oskrbe z električno energijo, medtem ko se pri poslovnih odjemalcih na srednji napetosti ta delež občutno zniža in v končnem strošku oskrbe z električno energijo zavzema med 7 in 15 odstotkov. To za končni strošek oskrbe za te odjemalce pomeni približno nekje med 4- do 5-odstotni vpliv. Teh odjemalcev ne moremo povprečiti, saj se njihovi profili porabe zelo razlikujejo.

Za odjemalce na visoki napetosti se bodo stroški za omrežnino najbolj povišali, toda delež omrežnine v končnem strošku oskrbe z električno energijo za te odjemalce znaša le še med 3 in 4 odstotke. Zaradi višje omrežnine bo torej končni strošek oskrbe z električno energijo večji le od 4 do 5 odstotkov. Po podatkih Eurostata ima slovenska energetsko intenzivna industrija (jeklarne, železarne, papirnice ipd.) glede na ostale evropske države zelo nizke stroške za omrežnino, ki so daleč pod povprečjem EU. Tudi z uvedbo nove metodologije ostaja omrežnina za slovensko intenzivno industrijo med najnižjimi v EU in s tem ne more vplivati na konkurenčni položaj teh podjetij.

Vir: Eurostat, leto 2023

V letu 2023 so imeli sicer slovenski negospodinjski porabniki drugo najnižjo omrežnino, gospodinjski pa sedmo najnižjo v EU27 (Eurostat). Omrežnina za negospodinjske porabnike EU27 je bila za 58 odstotkov višja, za gospodinjske pa 32 odstotkov višja kot v Sloveniji.

V višji sezoni bo sicer omrežnina višja, a v obdobju od marca do novembra bo omrežnina nižja. Za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki so do sedaj plačevali omrežnino glede na administrativno določeno moč, je Agencija za energijo omogočila prehodno obdobje, ki bo trajalo do 30. septembra 2026. Agencija za energijo odjemalcem svetuje, da v tem obdobju ne spreminjajo dogovorjene moči. V tem obdobju jim namreč presežna moč ne bo obračunana, bodo pa preko vsakega prejetega računa vsak mesec informativno obveščeni  o tem, ali in za koliko so presegli dogovorjeno moč in kakšen bi bil strošek zaradi tega. Če svojih navad ne bodo spreminjali, se odjemalcem ni treba bati prekoračitev dogovorjene moči. Dogovorjena moč je za vsakega posameznega porabnika določena na podlagi podrobnih meritev in je povprečje treh največ konic v pretekli višji sezoni.

Omrežnina bo do leta 2026 ostala nespremenjena. Prihodki družbe ELES in petih elektrodistribucijskih podjetij bodo po spremenjenem načinu obračunavanja omrežnine ostali približno enaki. ELES sicer s prihodki iz naslova omrežnine ne pokrije stroškov, ki izvirajo iz obveznosti za opravljanje gospodarske javne službe. Primanjkljaj je delno posledica ukrepov v interventnem zakonu za obvladovanje posledic energetske krize iz leta 2022, delno pa same metodologije za obračun omrežnine. Tudi v prihodnjih letih bo tako ELES primanjkljaj prihodkov, ki jih zabeleži iz naslova omrežnine (približno 300 milijonov evrov na letni ravni) pokrival iz naslova drugih prihodkov.