Neprekinjenost napajanja se predpisuje za skupno število in trajanje nenapovedanih kratkotrajnih in dolgotrajnih prekinitev v enem letu na enem prevzemno-predajnem mestu. Predpisano je tudi število napovedanih prekinitev.

Za načrtovano prekinitev napajanja velja, da je to stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti in kjer so odjemalci predhodno obveščeni, da se bodo izvajala načrtovana dela na omrežju. Za nenačrtovano prekinitev napajanja velja, da je to stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti in jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerih vzrok so navadno zunanji dogodki, okvare opreme ali motnje.

Prekinitve se razvrščajo glede na vrsto, stroške, trajanje, napetostni nivo in posledice ter so:

• napovedane ali nenapovedane prekinitve;
• kratkotrajne (od treh minut) in dolgotrajne prekinitve (daljše od treh minut), določene z evropskim tehničnim standardom, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku: SIST EN 50160;
• prekinitve na različnih napetostnih nivojih; zaradi načina načrtovanja omrežja odjemalci na srednje- in nizkonapetostnem omrežju ne zaznajo vseh okvar v visokonapetostnem omrežju.

Zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja

So določeni z maksimalnim dopustnim trajanjem in številom nenačrtovanih prekinitev (daljših od treh minut), ki so posledica lastnih vzrokov sistemskega operaterja za vsako prevzemno-predajno mesto. Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja so uporabniki upravičeni do kompenzacije, ki jo na zahtevo prejmejo od sistemskega operaterja.

Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja

Določajo referenčno raven kakovosti, ki jo mora sistemski operater zagotoviti v vnaprej določenem obdobju za postopno približevanje dosežene ravni neprekinjenosti napajanja k ciljni vrednosti. Izražajo se z zahtevanim relativnim izboljšanjem ravni neprekinjenosti napajanja glede na izhodiščno vrednost kazalnikov SAIDI in SAIFI.