Elektroenergetski sistem obsega proizvodnjo elektrike v elektrarnah, prenosno in distribucijsko omrežje ter odjemalce električne energije. Prenosno elektroenergetsko omrežje služi prenosu električne energije od velikih proizvodnih objektov do območij koncentriranega odjema, kjer se v razdelilno-transformatorskih postajah nanj priključujejo distribucijska omrežja ali največji odjemalci, kot so železarne ali proizvodnja aluminija. Prenosno omrežje sestavljajo nadzemni daljnovodi, redkeje kablovodi in razdelilne ali razdelilno-transformatorske postaje. Ker se po prenosnih omrežjih prenašajo velike moči, so to omrežja visoke ali najvišje napetosti. V Evropi so najpogostejši napetostni nivoji v prenosnih omrežjih 110 kV, 220 kV in 400 kV. Prenosno omrežje služi tudi povezavi med nacionalnimi elektroenergetskimi sistemi različnih držav. Daljnovode, ki se začenjajo v eni in končujejo v drugi državi, imenujemo čezmejni daljnovodi. Medsebojno povezovanje prenosnih omrežij v interkonekcije se je začelo že pred odprtjem trga in je služilo predvsem medsebojni pomoči elektroenergetskih sistemov, po odprtju trga pa omogoča tudi čezmejno trgovanje z električno energijo.

S prenosnim omrežjem upravlja sistemski operater, ki je zadolžen za vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja ter tudi za zanesljivo obratovanje celotnega elektroenergetskega sistema in za stalno ohranjanje ravnovesja med proizvodnjo in odjemom električne energije, ki vključuje tudi čezmejne izmenjave (uvoz ali izvoz).