Projekti skupnega interesa

Projekti skupnega interesa (Projects of Common Interest - PCI) so kategorija projektov, ki jih je Evropska komisija opredelila kot ključno prednostno nalogo pri povezovanju infrastrukture energetskega sistema Evropske unije. Projekti skupnega interesa so namenjeni doseganju ciljev energetske in podnebne politike EU. To sta cenovno dostopna, varna in trajnostna energija za vse njene državljane ter razogljičenje gospodarstva do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom.
Projekt skupnega interesa mora pomembno vplivati na energetske trge in povezovanje trgov v vsaj dveh državah EU. Prav tako mora spodbujati konkurenco na energetskih trgih in prispevati k energetski varnosti EU z diverzifikacijo virov ter prispevati k zmanjšanju podnebnih sprememb in povečanju uporabe obnovljivih virov energije.
Ti projekti so upravičeni do javnih sredstev. Seznam projektov skupnega interesa se posodobi vsaki dve leti.

Več o PCI na strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS .

Pojasnilo agencije glede izvedbe 4. odstavka 17. člena Uredbe (EU) št. 869/2022

Uredba (EU) št. 869/2022 v 4. odstavku 17. člena določa, da mora vsak nacionalni regulativni organ objaviti svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov. V zvezi s tem je Agencija za energijo posredovala Evropski komisiji naslednje pojasnilo.

Odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov izgradnje plinovodne povezave med Slovenijo in Madžarsko

Agencija je od operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, družbe Plinovodi, prejela zahtevek za naložbo z vključenim zahtevkom za čezmejno razporeditev stroškov v zvezi z izgradnjo plinovodne povezave med Madžarsko in Slovenijo, ki predstavlja projekt skupnega interesa PCI št. 6.23 Interkonekcija med Madžarsko in Slovenijo ter vzpostavitev plinovodnega koridorja med Madžarsko in Italijo skozi slovenski prenosni sistem zemeljskega plina.

Agencija je v sodelovanju z nacionalnim regulativnim organom Madžarske (MEKH) sprejela skupno izjavo o čezmejni razporeditvi stroškov. Oba regulativna organa sta skupaj ugotovila, da ni razlogov za čezmejno razporeditev stroškov, saj projekt predstavlja neto pozitivni učinek samo za Slovenijo in Madžarsko. V postopku ni bilo prepoznanih neto nosilcev stroškov, ki bi bili upravičeni do finančne kompenzacije, zato sta agencija in MEKH odločila, da morata oba predlagatelja projekta (slovenski operater prenosnega sistema Plinovodi d.o.o. in madžarski operater prenosnega sistema FGSZ Ltd.) nositi stroške izgradnje plinovodne povezave vsak na svojem ozemlju.

Odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov izgradnje plinovodne povezave med Hrvaško in Slovenijo

Agencija je od operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, družbe Plinovodi, prejela zahtevek za naložbo z vključenim zahtevkom za čezmejno razporeditev stroškov v zvezi z nadgradnjo plinovodne povezave med Hrvaško in Slovenijo, ki predstavlja projekt skupnega interesa PCI št. 6.26.1 Sklop Hrvaške in Slovenije pri Rogatcu.

Agencija je v sodelovanju z nacionalnim regulativnim organom Hrvaške (HERA) sprejela skupno izjavo o čezmejni razporeditvi stroškov. Oba regulativna organa sta skupaj ugotovila, da so neto koristi projekta za Hrvaško in Slovenijo kot državi gostiteljici višje od stroškov projekta v obeh državah. Zato je bilo vzajemno dogovorjeno, da Hrvaška in Slovenija ne bosta zahtevali čezmejne razporeditve stroškov projekta. Hrvaški operater prenosnega sistema Plinacro, d.o.o., bo za načrtovani razvoj projekta z zmogljivostjo 5,5 milijarde kubičnih metrov na leto nosil stroške, ki bodo nastali zaradi razvoja projekta na ozemlju Hrvaške, slovenski operater prenosnega sistema Plinovodi, d.o.o., pa bo nosil stroške, ki bodo nastali zaradi razvoja projekta na ozemlju Slovenije.