Razvoj trga
Slovenski trg z zemeljskim plinom udeležencem omogoča dostop do sosednjih trgov in plinskih vozlišč. Slovenski odjemalci to tudi uporabljajo in ne občutijo bistvenih ovir. Gibanje cen plina v Sloveniji v zadnjih nekaj letih kaže regionalno konvergenco, veča se tudi delež kratkoročnih pogodb in kratkoročnega zakupa zmogljivosti.
Sedanji pravni okvir omogoča izboljšanje delovanja trga, ko bodo docela uveljavljeni tudi omrežni kodeksi. ACER je leta 2015 v Ciljnem modelu trga (AGTM) predlagal, da se likvidnost in delovanje trga dodatno izboljšata z drugimi ukrepi, predvsem z različnimi oblikami povezav med trgi posameznih držav. Agencija je opravila javno posvetovanje o možnih konkretnih oblikah povezav slovenskega trga s sosednjimi, kot jih predvideva AGTM. Strateški dokument Samoocena in razvojne možnosti slovenskega veleprodajnega trga z zemeljskim plinom vsebuje analizo razmer na slovenskem trgu in delovanje trga glede na kriterije, ki jih določa AGTM. Zaradi velikosti trga ni pričakovati, da bi v Sloveniji lahko razvili likviden veleprodajni trg, vendar pa slovenski trg v praksi deluje in je že dobro povezan s sosednjimi, likvidnejšimi trgi.
Dokument vsebuje tudi analizo posledic izbire ene ali druge razvojne poti, če bi se slovenski trg povezal s sosednjimi. Za vsako od njih je bila opravljena tudi analiza prednosti, šibkosti, priložnosti in tveganj (SWOT). Analiziranih je bilo pet različnih razvojnih scenarijev, za vsakega so z modelom izračunani stroški in koristi za deležnike v posamezni državi. Izračuni kažejo tudi, da bi bile za slovenski trg koristi predlaganih povezav manjše, kot če ohranimo dosedanje stanje in dosledno izvedemo prilagoditve zahtevam iz tako imenovanega tretjega svežnja in omrežnih kodeksov.
