V okviru implementacije Uredbe Komisije (EU) 2016/631 z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje (v nadaljevanju: Uredba 2016/631) v slovensko zakonodajo vas prosimo za odgovor na naslednja pravna vprašanja, ki ključno vplivajo na tehnične, obratovalne in varnostne parametre slovenskega omrežja s svojimi posebnostmi in so pomembna že pri določanju meja med razredi A, B, C in D.

1. Iz razlag, ki so objavljene na spletnih straneh, je mogoče razbrati, da se zahteve Uredbe 2016/631 implementirajo le v veljavno nacionalno zakonodajo. Prav tako pojasnila navajajo, da je zaradi lokalnih lastnosti omrežja treba določiti ali upoštevati obstoječe tehnične rešitve. Na podlagi razlag sklepamo, da je treba zahteve implementirati v veljavno zakonodajo, tj. da se zahteve dodajo, če so strožje oziroma zahtevajo več od nacionalne zakonodaje.

a) Kako se bo Uredba 2016/631 implementirala v veljavno nacionalno zakonodajo?

Uredbe EU so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah od pričetka veljave. Tako so izčrpne zahteve, ki jih določa Uredba 2016/631, neposredno zavezujoče, neizčrpne zahteve pa se bodo po postopku, kot ga predvideva Uredba 2016/631, podrobneje uredile v nacionalni zakonodaji (npr. SONPO, SONDO …).

b) Ali se bodo po implementaciji ohranile zahteve, zapisane v nacionalni zakonodaji (tj. SONPO in SONDO), ter ali bodo veljali še dodatni pogoji iz te uredbe, če le-ti zahtevajo več od elektroenergijskih modulov, kot pa zahteva od njih trenutna nacionalna zakonodaja), ali pa trenutna nacionalna zakonodaja ob uveljavitvi nove uredbe preneha veljati in veljajo izključno pogoji iz Uredbe 2016/631? Naj poudarimo, da je Uredba 2016/631 tehnično pomanjkljiv dokument, saj ne predpisuje ali rešuje vrste ključnih tehničnih vprašanj, povezanih z varnostjo, obratovanjem, motnjami…

Uredba 2016/631 praviloma določa pogoje le za nove proizvodne naprave (če na predlog sistemskega operaterja ne bo sprejeta drugačna odločitev), medtem ko sistemska obratovalna navodila veljajo za vse proizvodne naprave. V primeru konflikta med zahtevami pa veljajo določila evropske uredbe, saj pravila, sprejeta na ravni EU, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v nacionalni zakonodaji. Zato bo treba ustrezno spremeniti in dopolniti nacionalno zakonodajo na način, da bo usklajena z zahtevami Uredbe 2016/631 ter da bo izvajanje zahteve iz te uredbe tudi mogoče izvrševati.
V postopku sprejemanja sta še dve uredbi EU (omrežna pravila), ki bosta urejali področje obratovanja EES (NC SO) ter obratovanje v izrednih obratovalnih stanjih in vzpostavitvi sistema po razpadu (NC ER). Uveljavitev teh dveh uredb je predvidena v prvi polovici leta 2017.

c) Če se ohrani veljavna zakonodaja (SONPO in SONDO), ki ni v nasprotju z Uredbo 2016/631, ali se ohranijo tudi zahteve iz nacionalne zakonodaje, ki podajajo strožje ali dodatne zahteve glede na to uredbo (npr. zahteve glede napetostne regulacije in obsega jalove moči za elektroenergijske module, ki jih podaja SONDO in bi se glede na uredbo uvrstile v elektroenergijske modele tipa A; uredba sicer ne določa zahtev glede napetostne regulacije in obsega)? Torej, ali lahko v Sloveniji za elektroenergijske module razreda A poleg pogojev, ki so navedeni v Uredbi 2016/631, ohranimo pogoje oziroma zahteve (na primer karakteristiko jalove moči ali preklopko na ločilnem mestu), kot imamo to urejeno že sedaj, saj so le-te zahteve bistvene za varnost omrežja (posluževalcev, vzdrževalcev, uporabnikov omrežja) in napetostno stabilnost distribucijskega omrežja)?

Uredba 2016/631 podaja le najosnovnejše zahteve za posamezne elektroenergijske module. Uredba ne določa, da države članice za določene module v svoji zakonodaji ne smejo zahtevati dodatnih zahtev.
Dodatne zahteve se lahko ohranijo, če so v skladu z zahtevami Uredbe 2016/631 oziroma če niso v nasprotju s temi zahtevami. Če dodatne zahteve v SONDO oziroma SONPO niso skladne z zahtevami Uredbe 2016/631, jih bo treba ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Do uveljavitve sprememb SONPO in SONDO nadvladajo zahteve, kot jih zahteva Uredba 2016/631, Agencija za energijo (v nadaljevanju agencija) pa bo pri izdajanju soglasja k SONPO in SONDO upoštevala tudi zahteve Uredbe 2016/631.

2. Obratovanje in druge tehnične lastnosti SN- in NN-omrežja se zelo razlikujejo. Tako je velikokrat za obratovanje elektroenergijskega modula bolj pomemben napetostni nivo njegove priključitve kot pa njegova moč.

Ali lahko pri razvrščanju elektroenergijskih modulov v razrede tipa A, B, C in D uporabimo tudi dodatno delitev glede na SN- in NN-napetostni nivo na mestu priključitve in ne samo moč elektroenergijskega modula, kot to podaja Uredba 2016/631 v 5. členu?

Uredba 2016/631 takih dodatnih delitev tipov elektroenergijskih modulov ne predvideva, prav tako pa jih tudi ne prepoveduje. S pravnega vidika lahko nacionalna zakonodaja ureja dodatno ureditev, vendar le, če je taka dodatna ureditev hkrati tudi v skladu z zahtevami Uredbe 2016/631 oziroma ni v nasprotju z njo.

3. Velika množica elektroenergijskih modulov pod 800 W sumarno predstavlja enak vpliv kot manjše število močnejših elektroenergijskih modulov.

Ali se za navedene elektroenergijske module (pod 800 W) ohranja nacionalna zakonodaja (SONDO) oziroma katere zahteve za priključitev veljajo za elektroenergijske module moči pod 800 W po začetku uporabe Uredbe 2016/631?

Določila Uredbe 2016/631 za module pod 800 W ne veljajo, zato zanje velja le nacionalna zakonodaja.

4. Kje bodo objavljene neizčrpne zahteve (angl. non-exhaustive requirements), ki jih odobri subjekt oziroma država članica:
a)    samo v SONPO ali
b)    samo v SONDO ali
c)    v SONPO in SONDO ali
d)    kot samostojni dokument?

Uskladiti bo treba tako SONPO kot tudi SONDO. Zahteve iz Uredbe 2016/631 se načeloma nanašajo le na nove priključitve (države članice pa se lahko odločijo, da veljajo tudi za obstoječe), zato bo v omenjenih aktih treba uskladiti določbe, ki se nanašajo na nove priključitve in obratovanje. Vsak akt (SONPO oziroma SONDO) bo urejal pogoje priključitve na prenosni oziroma distribucijski sistem, ki je predmet urejanja posameznega akta.

5. Ali se bo poleg zahtev, ki se splošno uporabljajo in jih odobri subjekt (Uredba 2016/631, 7(1) člen), odobritev zahtevala tudi za posebne zahteve za posamezne lokacije Uredba 2016/631, 7(2) člen?

Iz Uredbe 2016/631 izhaja, da lahko države članice zahtevajo odobritev za posebne zahteve za posamezne lokacije s strani določenega subjekta (ta subjekt je, če ga države članice posebej ne določijo, nacionalni regulativni organ, torej agencija). Glede na to, da 2. točka 7. člena Uredbe 2016/631 določa, da se države članice lahko odločijo za tak ukrep, je razumeti, da če nacionalna zakonodaja ne bo izrecno nalagala agenciji (ali kateremu koli drugemu organu), da mora odobriti posebne zahteve za posamezne lokacije, agencija (ali drug organ) nima pravne podlage za potrjevanje teh posebnih zahtev in jih zato tudi ne bo mogla potrjevati. Agencija zato predlaga, da se s tem vprašanjem obrnete na Ministrstvo za infrastrukturo.

6. Kdo bo izdajal soglasja v okviru priključitve elektroenergijskega modula v omrežje CDSO (t. i. omrežja industrijskih območij)? Kdo bo preverjal skladnost z zahtevami iz Uredbe 2016/631 za elektroenergijske module, priključene v omrežje CDSO?

V skladu z drugim odstavkom 92. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljevanju EZ-1) ima operater zaprtega distribucijskega sistema  enake pravice in obveznosti ter odgovornosti, kot jih ima po EZ-1 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih distribucijski operater, razen izjem, ki jih z odločbo odobri agencija. Ker je izdajanje soglasij za priključitev proizvodnih naprav v pristojnosti zadevnega elektrooperaterja, med katere sodijo tudi operaterji zaprtih distribucijskih območij (CDSO), bodo oni pristojni za izdajanje takih soglasij. Pri tem pa bodo morali poleg sistemskih obratovalnih navodil za svoj zaprti distribucijski sistem upoštevati tudi določila SONPO, ki se nanašajo na priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav, priključenih na distribucijski sistem.