Agencija za energijo je v zadnjih mesecih prejela več vprašanj na temo sklepanja pogodb o dobavi zemeljskega plina za oskrbo skupnih kotlovnic in opredelitve vrste tega odjema v povezavi s ceno dobave plina. Agencija v okviru svojih zakonskih pristojnosti za odjemna mesta zemeljskega plina ne more določati vrste odjema oziroma ni odgovorna za njihovo razvrstitev med gospodinjska ali negospodinjska odjemna mesta. Po mnenju agencije je treba zadevno vsebino s področja oskrbe odjemnih mest v souporabi več etažnih lastnikov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih stavb podrobneje urediti v zakonu ali uredbi vlade.

Agencija si je skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo prizadevala za rešitev te problematike. Na to temo je bil 23. 12. 2021 sklican sestanek, na katerem so bili prisotni: Ministrstvo za infrastrukturo, Zbornica za poslovanje z nepremičninami, Agencija za energijo, Ministrstvo za okolje in prostor, Gospodarsko interesno združenje distributerjev zemeljskega plina in dobavitelji plina. Na podlagi proučitve predmetne zakonodaje, ki ureja področje oskrbe z zemeljskim plinom, varstvo potrošnikov in upravljanje skupnih delov večstanovanjskih stavb, je bilo na sestanku izpostavljeno in pojasnjeno, da vsi večji odjemalci zemeljskega plina iz omrežja, med katere spadajo tudi skupne kotlovnice večstanovanjskih stavb, po Energetskem zakonu ali po Zakonu o varstvu potrošnikov niso posebej varovana kategorija. Pojasnilo ministrstva za infrastrukturo z dne 28. 12. 2021 glede oskrbe skupnih kurilnic z zemeljskim plinom je objavljeno na spletnem portalu Energetika (povezava). Iz navedenega pojasnila izhaja, da se skupna kotlovnica obravnava kot negospodinjski, torej poslovni odjem zemeljskega plina. Stališče ministrstva je bilo narejeno na podlagi urejanja razmerij med dobavitelji zemeljskega plina in upravniki večstanovanjskih stavb v preteklem obdobju. Dobavitelji so upravnike večstanovanjskih stavb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so v okviru svojih storitev sklepali pogodbe o dobavi v svojem imenu ali v imenu solastnikov skupnega odjemnega mesta, obravnavali kot poslovnega odjemalca. S tem so imeli upravniki zaradi večjih količin odjema možnost pogajanja z dobaviteljem in praviloma dostop do nižje cene dobave, kot so jo dobavitelji ponujali v javno objavljenih cenikih. Upravniki večstanovanjskih stavb, oskrbovanih s toploto preko skupnih kotlovnic, za ta odjemna mesta praviloma pridobijo več ponudb za dobavo plina in na tej podlagi sprejmejo odločitev, s katerim dobaviteljem bodo sklenili pogodbo o dobavi plina (običajno za obdobje enega leta). Takšna ureditev pogodbenih razmerij med dobavitelji in upravniki za uporabnike odjemnih mest v skupni lasti in souporabi ni predstavljala nobenih težav do takrat, ko na veleprodajnih trgih ni bilo več mogoče zakupiti zemeljskega plina po zmernih cenah, kot smo jih bili vajeni v preteklem obdobju. Dodatna pojasnila Ministrstva za infrastrukturo z dne 21.1.2022 o tej problematiki so na naslednji povezavi.

Dobava zemeljskega plina je tržna dejavnost, pri kateri cena plina ni regulirana. Dobavitelji kupujejo in prodajajo zemeljski plin skladno z njihovo poslovno politiko in razmerami na veleprodajnih ter maloprodajnih trgih. Dobavitelj običajno šele po podpisu pogodbe z odjemalcem zakupi plin na plinskem vozlišču, kar še posebej velja za večje odjemalce. To je tudi ključni razlog, da dobavitelji v pogodbah o dobavi večjim odjemnim mestom, ki se sklepajo na novo, v sedanjih razmerah ne morejo ponuditi takšnih cen, kot so določene v cenikih dobave za gospodinjske in male poslovne odjemalce. Če dobavitelj pred sklenitvijo pogodbe s tovrstnim odjemalcem dodatnih količin plina še nima zakupljenih, obenem pa jih v teh razmerah nima možnosti zakupiti po dovolj nizkih cenah, da bi jim lahko ponudil ceno dobave, kot jo imajo njegovi že oskrbovani gospodinjski in mali poslovni odjemalci, lahko ponudi ceno dobave le na podlagi trenutno razpoložljivih virov in cen na veleprodajnem trgu. Ob intenzivnem naraščanju veleprodajnih cen zemeljskega plina je bil tako v letu 2021 izredno pomemben čas sklepanja pogodb, saj so se ponudbene cene od zaključka kurilne sezone 2020/21 pa do konca leta 2021 v glavnem zviševale do nepričakovano visokih vrednosti, ki v preteklem obdobju še niso bile evidentirane.

Poudarjamo, da vzroka razlikovanja ponudbenih cen dobave zemeljskega plina ne gre iskati v razvrščanju odjemalcev med gospodinjske ali poslovne odjemalce, temveč v količinah zemeljskega plina, ki jih ima dobavitelj zakupljene za določeno časovno obdobje oziroma za obdobje te kurilne sezone. Posamezni dobavitelji so zelo verjetno glede na svojo poslovno strategijo izvajanja dejavnosti dobave dovolj hitro zakupili količine plina v obsegu pričakovanega odjema, tj. za obstoječe manjše odjemalce s sklenjenimi pogodbami za nedoločen čas, drugi so npr. prakticirali sprotne nakupe na veleprodajnih trgih, saj v preteklih letih s ponudbo po sprejemljivih cenah ni bilo težav.

Da razvrščanje odjemalcev med gospodinjske ali poslovne ni ključni kriterij za dostop do oskrbe po nizkih cenah, kažejo tudi objavljeni ceniki nekaterih dobaviteljev, kjer so se cene dobave zemeljskega plina s 1. 1. 2022 tudi za gospodinjske odjemalce že povišale na vrednost do 0,08 EUR/kWh oziroma celo do 0,125 EUR/kWh. V številnih primerih oskrbe je posledično že prišlo do velikih stroškovnih obremenitev zaradi velikega povišanja cen dobave plina. Vsekakor pa ni realno pričakovati, da bi dobavitelj, ki bi ob podpisu pogodbe z večjim odjemalcem moral zakupiti dodatne količine plina, odjemalcu dobavljal ta plin po ceni, nižji od nabavne.

Visokim cenam dobave zemeljskega plina se je bilo deloma možno izogniti v primeru pravočasne sklenitve novih pogodb o dobavi, vendar precej večjih odjemalcev ni prepoznalo tveganja, ker je bil trg z zemeljskim plinom (in s tem tudi cene plina pri dobaviteljih) v preteklem obdobju precej stabilen.

Glede na trenutno gibanje cen zemeljskega plina na veleprodajnih trgih, ki vplivajo na ponudbene cene dobave v Sloveniji, je smiselno dobro razmisliti, za kakšno obdobje v teh razmerah skleniti pogodbo o dobavi in kdaj je najbolj smiselno skleniti pogodbo o dobavi za prihodnje obdobje.