Slovenija si kot članica Evropske unije (EU) prizadeva, da bi odjemalci elektroenergetskega omrežja na poti v podnebno nevtralno EU ohranili varnost oskrbe z energijo, povečali konkurenčnost in nabavljali energijo po dostopnih cenah. Integracija in primerna uporaba novih tehnologij, ki omogočajo prehod z varčevanja s fosilnimi gorivi na novo, okolju prijaznejšo energijo iz obnovljivih virov, bosta močno vplivali na odjemalce in njihovo energetsko obnašanje. Strateške strokovne podlage, kot npr. posodobljen nacionalni program razvoja pametnih omrežij (2020), utemeljujejo, da je naložbe v energetsko omrežje mogoče zamakniti in stroškovno učinkoviteje uporabiti, če se veljavni načrtovalski pristopi dopolnijo z naprednejšimi in se v sistem integrirajo nove, inovativne tehnologije izgradnje pametnih elektroenergetskih omrežij: tovrstni pristop elektrooperaterjem omogoča učinkovitejše obratovanje obstoječe infrastrukture z uporabo prožnosti - prilagajanjem povpraševanja in proizvodnje. Z rastjo števila električnih vozil, toplotnih črpalk, fotovoltaike in izvedbe skladiščenja energije so elektrooperaterjem na voljo novi viri prožnosti, ki so po navadi razpršeni in priključeni na nizkonapetostno omrežje. Proces mora podpreti ustrezna osnovna tarifa za uporabo omrežja, ki zagotavlja osnovno raven prožne uporabe sistema, ki jo nadalje nadgrajujejo tržni mehanizmi in druge oblike dostopov do virov prožnosti ali pa jo po potrebi zamenjuje lokalna dinamična omrežninska tarifa.

Da bosta odjemalcem omogočena pridružitev energetski preobrazbi in primerna aktivnost v tem okolju, potrebujemo regulativni okvir, ki bo spodbujal interes za naložbe v nove tehnologije in jih primerno usmerjal k povečevanju skupnih koristi ob čim manjši zahtevnosti uporabe. Sedanji energetski sistem še ni dovolj pripravljen, da bi podprl zahtevan energetski prehod, zato so potrebne širše spremembe načrtovanja in obratovanja sistema, treba je zagotoviti razvoj trga, ki bo omogočal izkoriščanje prožnosti uporabnikov omrežja, vse navedeno pa mora ustrezno podpreti normativni okvir, ki ga bo treba sproti prilagajati. Agencija za energijo bo v tem procesu zagotavljala primeren regulativni okvir, ki vključuje med drugim tudi ustrezno, prej navedenim razvojnim vidikom prilagojeno metodologijo za obračunavanje omrežnine za uporabo sistema. Tarife so eden izmed temeljnih mehanizmov za zagotavljanje prožne in učinkovite uporabe sistema. Veljavna metodologija mora biti prenovljena, saj ne upošteva spremenjene uporabe sistema (razpršena proizvodnja ipd.) ter novih vlog in konceptov, ki jih uvaja evropski sveženj Čista energija za vse Evropejce (aktivni odjem, energetske skupnosti itd.).

Projekt prenove metodologije obračuna omrežnine prehaja v fazo implementacije in naslavlja izzive energetskega prehoda v nizkoogljično družbo in osrednje vloge opolnomočenega potrošnika z izpostavljenim upoštevanjem regulativnih načel stroškovne učinkovitosti (odražanje stroškov, predvidljivost, tehnološka nevtralnost, minimizacija navzkrižnih vzpodbud) in sorazmernosti (uporaba omrežja, postopnost prehoda, upoštevanje ekonomskega statusa skupin odjemalcev). Uveljavitev prenovljene metodologije obračuna je na podlagi rezultatov že izvedene faze projekta predvidena v dveh korakih, najprej z uveljavitvijo vmesne izboljšane metodologije, ki bo odpravila vrsto pomanjkljivosti veljavne metodologije, kasneje pa, ob izpolnjenih pogojih, povezanih z razpoložljivostjo podatkov, tehnologij ter razvojem trga, z uveljavitvijo ciljne metodologije, ki bo trajneje podpirala proces energetskega prehoda v kontekstu aktivnejše uporabe sistema oziroma opolnomočenja odjemalcev. Agencija izvaja projekt v tesnem sodelovanju s konzorcijem EIMV (Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo Ljubljana) in UP Comillas (Comillas Universidad Pontificia), vsi pomembnejši projektni izdelki in odločitve pa bodo predmet zunanjega neodvisnega pregleda.

Kakovost rezultatov projekta, pa naj gre za tarife izboljšane ali ciljne metodologije, je v velikem obsegu odvisna od kakovosti vhodnih podatkov. Agencija zato pričakuje konstruktivno, proaktivno in odkrito sodelovanje upravljavcev podatkov, ki so potrebni za določitev tarif (elektrooperaterja, distribucijska podjetja), in sicer s ciljem, da zagotovimo najboljšo možno kakovost podatkov in informacij, ki jih agencija potrebuje v procesu prenove. Posebej je to pomembno za zagotavljanje podatkov, ki v času uveljavitve veljavne metodologije niso bili razpoložljivi (merilni podatki iz točk v in na robu omrežja), podatkov, ki niso del vzpostavljenega procesa izmenjave z agencijo, ter od podatkov, ki jih agencija potrebuje za določitev prirastnih stroškov za daljše časovno obdobje. Od kakovosti vhodnih podatkov je odvisno, v kolikšni meri bomo ob uveljavitvi novih tarif zagotovili načela stroškovne učinkovitosti in sorazmernosti, ter posredno, koliko neto družbenih koristi bo uveljavitev tarif zagotavljala.

Uveljavitev novih tarif bo vsaj srednjeročno zagotovo zahtevala širši dialog in konsenz, ki bo presegal izključno tehnološkega, saj je treba prenovo postaviti v kontekst elektroenergetskega prehoda na podlagi krovnih ciljev. Potrebni bosta sprememba miselnosti in pripravljenost na spremembe. Agencija želi zato v proces prenove že od začetka vključiti tudi zainteresirano javnost v okviru javnega posvetovanja, ki je sestavni del projekta. Zainteresirani javnosti bodo vmesni in končni rezultati predstavljeni na strokovnih srečanjih in delavnicah, ob tem pa bo omogočen tudi odziv, ki ga bomo analizirali in po strokovni presoji v razvojnem procesu upoštevali. Prva predstavitev v okviru prej navedenega javnega posvetovalnega procesa je načrtovana v prvi polovici aprila.